
Noisy onion

Belo na črnem
Dan pred tem sem malo razmišljal o celi stvari in mi ni bilo nič jasno.
Prva stvar, ki mi ni šla v račun je to, da je vse skupaj bilo obvezno, kako za vraga lahko naredijo Vojaški sejem obvezen za otroke?
Mislim kje je svoboda izbire? Udeležbo so si pa tako zagotovili, da so ti dali par neopravičenih ur če nisi sel.
Ni mi bilo res nič jasno, kasneje isti dan sem videl, da se je bila sprožena civilna inicijativa, da naj starši ne pošiljajo svojih otrok na sejem kljub temu da je obvezeno.
Dolgo sem razmišljal in sem se na koncu odločil, da se bom udeležil, kajti zanimalo me je kako izgleda ta nov način zapravljanja denarja davkoplačevalcev.Seveda fotoaparata nisem pustil doma.
Naslednji dan sem se skupaj skupaj z polovico sošolcev odpeljal na ta sejem, na moje presenečenje se jih polovica ni udeležila ekskurzije, pametni ljudje...
Ob prihodu so nam izročili vstopnice, ki so pa tako al tako bile zastonj za nas oz. smo jih že plačali tako al tako z ddv-jem. Na teh je pa bila serijska številka, za katero mi pa takrat ni bilo cisto jasno zakaj so dali gor. Ob vstopu na razstaven prostor nas je pozdravil znan napis na novem oklepniku.
Nisem mogel verjet kako ponosno so skupaj dali Gorenje in Patrija napis, kot da bi bila enakovredna partnerja. Enaka situacija kot pri Revozu, mi jim sestavljamo avte, vsa dodana vrednost gre v Francijo.
Ko sem imel dovolj Patrije za en dan sem se z dvema sošolcema odpravil v razstavno halo, kjer so na različnih štantih, člani slovenske vojske razstavljali vse tipe orožja, prevladovale so puške. Vse skupaj je bilo tako lepo pregledno narejeno, vsaka stojnica je imela določen tip puške, tako, da si lahko bolje izbral kakšen tip puške najbolje ustreza tvojim potrebam in razmeram. Bolano! Po vrh vsega so pa to bile nove puške, katere slovenska vojska sploh ne potrebuje in za katere smo seveda davkoplačevalci plačali.
Imel sem dovolj tega, zato sem se odpravil na prostor kjer so imeli terenski preizkus raznih vojaških vozil. Večinoma je izgledalo tako da so se vozili po eni progi, ki so jo poznali na pamet.
To sem nekako še prebavil, če že imamo airshowe in druženja motociklistov, lastnikov oldtimerjev itd. lahko se imamo to. Kmalu po tem ko so vsi pokazali vse kar so imeli za pokazat, sem slišal na zvočniku, da bodo izžrebali nagrajence, ki se bodo lahko vozili okoli v teh vozilih in takrat sem zvedel zakaj je tista serijska številka na vstopnici pomembna. No seveda če pa nisi bil izžreban pa se še vedno lahko pridružiš slovenski vojski in se bos lahko vozil v teh vozilih kolikor se bos hotel.
Po eni uri razkazovanja svojih sposobnosti terenske vožnje po 100m dolgi progi sem se odpravil v halo kjer, so bila razstavljena stara vozila. Tam sem doživel največji šok dneva, v sredini hale je stal OTROSKI KOTICEK, kjer so tri vojakinje pobarvale otroke z vojaško barvo in jim dale plastične pištole za igrat. To je bolano! Ne moreš imeti na VOJAŠKEM sejmu otroški kotiček!
Kaj sploh tam delajo otroki stari 5 let!?!?!.
Kmalu za tem je bil čas, da gremo domov in kako lepo je bilo iti domov, kljub temu, da me je čakala 3 ure dolga vožnja sem bil vesel, da je vsega tega zame konec.
Na poti domov sem razmišljal, zakaj je bilo dobro zapravit ogromne količine denarja za Patrije ter puške, ki jih ne potrebujem. Med tem pa prosijo na televiziji, da darujemo denar z sms-i za onkološki inštitut in pediatrično kliniko. Še zdaj mi ni jasno zakaj je sploh potreben vojaški sejem, je mogoče bilo to vpeljano zato ker je Janšotova ideja o vojaški paradi šla po gobe ali pa zato ker potrebujejo nove kadre.
Na vsak način je to res brez vezno zapravljanje denarja davkoplačevalcev. Večji problem je, da ne vem od kod se bo jemal denar za obnovo po teh poplavah, ki so prizadele Slovenijo. Verjetno bo vlada najela posojila in bo postala se bolj zadolžena kot je zdaj. Samo kaj pa naj, sej je država njihova. Važno je da imamo PATRIJE!
Kar se pa tiče slik, so pa taksne kakeršne so, bili so slabi pogoji, preveč je bilo ljudi in drugih motečih elementov.Končno je prišel čas da smo se vsi lahko spet videli!
V osnovi je bil načrt da se dobimo, gremo pogledat film in gremo vsi (bolj ali manj) domov (bolj ali manj).
Po vijuganju skozi BTC sem začutil čuden občutek olajšanja ko sem na postaji pri Koloseju prišel iz busa, ne vem za kaj... Takoj za tem je sledila nabava zalog. Gledanje filma je naporna reč!
Kmalu zatem je sledil se sprevoz do centra, kjer smo se še ustavili v nekem lokalu ob Ljubljanici. Tam so imeli izvrstne sladolede, čaje, Spidermane in Tie.